Ob podpisu pristopne pogodbe z EU
POP TV, 16. aprila 2003
Bivši predsednik republike je v intervjuju za POP TV ocenil pomen podpisa pogodbe Slovenije z Evropsko unijo o polnopravnem članstvu, ki je bila danes slovesno podpisana v Atenah:
PUCER: Za Slovenijo je torej danes zgodovinski dan, dan podpisa pristopne pogodbe z Evropsko unijo.
ZGONC: Z nama v studiu je bivši predsednik države, gospod Milan Kučan. Pozdravljeni!
PUCER: Dober večer.
ZGONC: Ob razglasitvi neodvisnosti ste dejali, da je to dan, ko so dovoljene sanje. So se danes vaše sanje in sanje Slovencev uresničile?
KUČAN : No, gotovo. Del sanj je uresničen. Ne samo mojih, ne samo naših, slovenskih. Mislim, da tudi del evropskih sanj. To je velik dogodek za Evropo in za nas. To je zmaga evropske ideje. Kar je zelo pomembno prav zdaj, ko izgleda, da je zaradi iraške krize Evropa usodno in za dolgo časa razdeljena. Pomembno je, da je ta današnji dogodek potrdil pravilnosti slovenskih odločitev, ko smo se odločali za svojo državo, ko smo se odločali o tem, kam se želimo umestiti v mednarodnem prostoru. To je potrditev takratne plebiscitne želje in pričakovanj Slovencev, državljank in državljanov te države, ki so s svojo takratno odločitvijo zavezali upravljavce države, ne glede na to, v kakšnih koalicijskih povezavah so. Nihče pravzaprav od tega ni mogel in ni smel odstopiti in, če se lahko reče, je to zasluga volje, ki je dobila svojo potrditev na referendumu. In še nekaj je pomembno. S tem je Slovenija dobila veliko priložnost: da odgovornost zase nosimo lažje skupaj z drugimi, priložnost, da vplivamo tudi na prihodnjo podobo Evrope in hkrati tudi odgovornost, da se ne izmikamo niti odgovornosti zase niti za Evropo niti odgovornosti, da skupaj z drugimi Evropejci iščemo odgovore na izzive, pred katerimi je ves svet. Prav v zadnjem času se je pokazalo, da so ti izzivi hudo veliki.
PUCER: Tik pred podpisom te pristopne pogodbe je bilo v zakulisju slovenske politike veliko govora tudi o tem, kdo ima zasluge za ta dosežek, kar se je nenazadnje kazalo tudi v tem, kdo naj podpiše pristopno pogodbo in kdo naj bo glavni govornik na slovesnosti v Atenah. Kako vi kot eden ključnih nosilcev procesov vstopanja v Unijo gledate na takšne spore?
KUČAN: No, ta dosežek je dosežek slovenskega naroda, nacije, vseh tistih, ki so ta politični program oblikovali od vsega začetka: od programa »Evropa zdaj!«, Majniške deklaracije, preko plebiscita o samostojni državi, pa vse do zadnjih dveh referendumov. To je tako pomemben in velik dogodek, da ga s temi našimi domačimi razprtijami ne bi smeli umazati. Zato tudi mislim, da je odveč, da bi to kakorkoli komentiral.
ZGONC: Gospod Kučan, kaj lahko rečete recimo, kaj lahko Slovenci pričakujemo od Evropske unije? Kaj bo po vaši oceni najpomembnejša sprememba, ki nam jo bo maja prihodnje leto prineslo polnopravno članstvo?
KUČAN: No, najpomembnejša je sprememba miselnosti. Morali se bomo navaditi, da je notranja politika, torej odločanje o stvareh, ki vplivajo na naše življenje neposredno, tudi vse tisto, o čemer se bo odločalo v Bruslju. Tam se odloča na podlagi skupnega spoznanja, da zaradi interesov skupnega življenja, zaradi interesov vpliva Evrope na dogajanje v svetu, suverene evropske nacionalne države del svojih suverenih funkcij uresničujejo skupaj, preko skupnih organov v Bruslju. Nekaj podobnosti tu je s tem, kar smo mi želeli v nekdanji Jugoslaviji, pa žal nismo uspeli uresničiti. Če bi to sprejeli in se na to navadili, potem ostane še drugi del pričakovanj in sprememb: da s tem, ko smo postali člani Evropske unije, ne moremo prenesti na nikogar odgovornosti za to, kar se dogaja pri nas doma. To samo zaostruje našo odgovornost in nam hkrati nalaga odgovornost še za aktivno sodelovanje pri vsem, kar bo bistveno zadevalo oz. zadeva evropsko prihodnost. Od zdaj naprej namreč ne bomo več razmišljali o tem, da želimo priti v Evropsko unijo in v transatlantsko zavezništvo, ampak bo treba razmišljati, kako bomo znotraj tega aktivno živeli, kako bomo znali uporabljati mehanizme, vzvode odločanja za uresničevanje interesov in kako bomo znali pokazati tudi solidarnost, ki znotraj takšne skupnosti mora obstajati, če želimo, da bodo drugi solidarni z nami, ko bo šlo za naše interese.
PUCER: Gospod predsednik, hvala lepa za ta pogovor.
ZGONC: Hvala.
KUČAN: Hvala tudi vam.